P.A.S.S.I. – Poročilo ZU3 «GORNJA FURLANIJA»
Svetovna Zdravstvena Organizacija je leta 2005 potrdila, da so danes bolezni, ki so označene kot neprenosljive (srčno-žilna obolenja, tumorji, sladkorna bolezen, kronične dihalne bolezni, mišično-kostne bolezni in duševne motnje), vzrok za 86% primerov smrti v Evropi, s tem da se število viša zaradi epidemije sladkorne bolezni, in povprečno zahtevajo 77% sredstev, namenjenih zdravju v državah članicah. Te bolezni so v tesni medsebojni povezavi, saj imajo skupne dejavnike tveganja, ki so večkrat vezani na življenjske navade, v glavnem na prehrambene navade, kajenje, uživanje alkohola in telesno dejavnost. Strategije preventive morajo tako na krajši kot na daljši rok vsekakor upoštevati vse dejavnike tveganja in učinkovitost preventive med prebivalstvom. Taka zavest se je uveljavila tudi v Italiji, zato se je začelo eksperimentiranje sistema zdravstvenega nadzora prebivalstva, katerega so se udeležile vse italijanske zdravstvene ustanove. Novembra 2006 se je tudi v sklopu Zdravstvene Ustanove št. 3 «Gornja Furlanija» sprožil projekt PASSI (Napredki v Zdravstvenih Ustanovah za zdravje v Italiji), t.j. transverzalna študija, opravljena na podlagi standardizirane ankete, telefonsko izvedene na vzorcu populacije od 18. do 69. leta starosti, ki predstavlja Zdravstveno Ustanovo št. 3 «Gornja Furlanija». Temeljna področja, na katerih se je osredotočila študija, so telesna dejavnost, kajenje, prehrana, uživanje alkohola, varnost na cesti, hipertenzija in hiperholesterolemija, nesreče na domu, varnost živil, simptomi depresije, presejanje raka dojk, materničnega vratu in danke. Med drugim smo nabrali nekaj podatkov o demografskih spremenljivkah in telesnih značilnostih, zaznavanju zdravstvenega stanja, cepljenju odraslih ter tveganja za srčno-žilne bolezni. Vodstvo Zdravstvene ustanove je na tak način prejelo nekaj koristnih sredstev za posredovanje enostavnih kazalcev o dejavnikih tveganja in napredovanju programov preprečevanja kroničnih obolenj; v tej luči ima tale manjši priročnik veliko naklado, da bi ga lahko prebralo čim večje število prebivalcev Gornje Furlanije. Namen prevoda v slovenščino, ki ga je omogočil deželni zakon 482/99 »Zakonska določila v zvezi z zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin«, je vse bolj približati socialno in zdravstveno komunikacijo našemu prebivalstvu.
Generalni Direktor
Beppino Colle
Na vrh straniREZULTATI ŠTUDIJE
Opis vzorca Ustanove
V naši ustanovi smo anketirali slučajni reprezentativni vzorec 50.584 prebivalcev Gornje Furlanije, med18. in 69. letom starosti. 51% anketirancev je moškega spola, 49% pa ženskega. Povprečna starost anketirancev je 45 let. 60% je poročenih oziroma živi skupaj s partnerjem. 49% ima visoko stopnjo izobrazbe, 64% pa ima stalno službo.
Zaznavanje zdravstvenega stanja
Zdravstveno stanje, ki ga zaznavamo na individualen način, je pravzaprav povezano s tradicionalnimi kazalci zdravja (kot sta umrljivost in obolevnost) pa tudi s prisotnostjo kroničnih patologij oziroma odgovarjajočih dejavnikov tveganja. V Gornji Furlaniji 65% anketirancev meni, da je njihovo zdravstveno stanje dobro ali pa zelo dobro, še zlasti mladi (18-34 let), moški in osebe z visoko stopnjo izobrazbe. Analiza povprečja dni slabega zdravja zaradi telesnih in psiholoških vzrokov potrjuje, da negativno zaznavajo svoje zdravstveno stanje ravno priletne osebe in ženske.
Telesna dejavnost
Zmerna in stalna telesna dejavnost ima pomembno vlogo pri podaljšanju življenjske dobe: ocenjuje se, da zmanjša smrtnost za katerikoli vzrok v približno 10-odstotni meri in omejuje tveganje za srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen, rak danke, osteoporozo, depresijo in poškodbe pri padcih. Obstaja že široko soglasje glede stopnje telesne dejavnosti, ki jo gre priporočiti prebivalstvu: 30 minut zmerne dejavnosti dnevno, vsaj 5 krat tedensko, ali pa intenzivno dejavnost več kot 20 minut dnevno, vsaj 3 krat tedensko. V Gornji Furlaniji 20% anketirancev ima sedentaren način življenja (večinoma moški, med 35. in 49. letom in osebe z visoko stopnjo izobrazbe), 26% pa ne opravlja zadostne telesne dejavnosti. 40% anketirancev izjavlja, da se je zdravniško osebje pozanimalo, ali opravlja telesno dejavnost, 31% pa je prejelo splošno priporočilo za redno telesno vadbo. Zato je zelo pomembno, da se zdravstveno osebje zaveda svoje temeljne vloge pri promociji telesne dejavnosti.
Kajenje
Kajenje je med poglavitnimi faktorji tveganja pri nastajanju številnih kronično-degenerativnih bolezni (večinoma na račun dihalnega in srčno-žilnega sistema) in je najpomembnejši dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt, ki se ga človek lahko izogne. Zdravniki in drugo medicinsko osebje imajo središčno vlogo pri seznanjanju pacientov s posledicami kajenja in pozitivnimi učinki abstinence in odvajanja. Nedavno sprejetje predpisa, ki preprečuje kajenje v javnih prostorih, je sicer pomemben znak pozornosti, ki jo namenjamo pasivnemu kajenju, pomembnemu in utemeljenemu vzroku smrtnosti. V Gornji Furlaniji 32% anketirancev kadi, bivših kadilcev je 24%, nekadilcev pa 44%. Najvišje število kadilcev je med 18. in 24. letom starosti. Samo 48% kadilcev je prejelo nasvet, naj neha kaditi. Skoraj 40% kadilcev se želi odvaditi in je to tudi poskusilo storiti v zadnjem letu. Skoraj vsi bivši kadilci izjavljajo, da so nehali kaditi sami, tako da so problem rešili samostojno. 13% anketirancev, ki dela v zaprtih prostorih, izjavlja, da se prepoved kajenja na delovnem mestu ne spoštuje.
Prehrambeno stanje in prehrambene navade
Pretirano hranjenje in neuravnovešena dieta sta pomembna vzroka bolezni in smrti v industrializiranih državah, saj predstavljata pomemben faktor tveganja za kardiovaskularne bolezni, hipertenzijo, nekatere vrste neoplazij, debelost in sladkorno bolezen. Priznana pa je učinkovitost sadja in zelenjave, katerih se priporoča zaužiti vsaj pet porcij dnevno. V Gornji Furlaniji skoraj vsi anketiranci vsakodnevno jedo sadje in zelenjavo, samo nizek odstotek (14,4%) pa dejansko uživa 5 priporočenih dnevnih porcij. Previsoka teža poviša tudi možnosti obolevnosti za pomembne in razširjene bolezni (kardiovaskularne patologije, hipertenzija, sladkorna bolezen), vse do prezgodnje smrti. V Gornji Furlaniji 35% anketirancev trpi zaradi prekomerne teže, 10% pa je debelih. Zaznavanje lastne prehrambene situacije ne sovpada vedno s kazalcem telesne mase, ki se izračuna na podlagi teže in višine, ki so ju izjavili anketiranci. Med osebami s pretirano telesno težo samo 25% debelih in 12% oseb s prekomerno težo izjavljajo, da sledijo neki dieti: zato bi bilo primerno poseči v smislu promocije pravilnih prehrambenih navad in opravljanja redne telesne dejavnosti.
Uživanje alkohola
Alkohol skupaj s kajenjem, telesno dejavnostjo in prehrano zavzema čedalje pomembnejše mesto v sklopu preventive, zaradi posledic, ki jih njegova zloraba ima, kar zadeva smrtnost, obolevnost, negativne vplive na družino in skupnost. V Gornji Furlaniji 36,5% anketirancev ima zaskrbljujoče alkoholne navade.
Varnost na cesti
Prometne nesreče so prvi vzrok smrti pri moških pod 40. letom starosti in eden od glavnih vzrokov invalidnosti. Ocenjujemo, da je 60% prometnih nesreč posledica človeškega dejavnika, zato lahko pomemben delež tveganja omejimo s sistematičnimi kontrolami vinjenosti voznikov in hitrosti za volanom. V Gornji Furlaniji 97% anketirancev redno uporablja čelado, 88% pa sprednji varnostni pas; malo pa je razširjena uporaba zadnjih varnostnih pasov (23%). 44% anketirancev izjavlja, da je mesec pred anketo vozilo v vinjenem stanju, 24% pa se je peljalo z vinjenim voznikom.
Nesreče na domu
Nesreče na domu predstavljajo problem tako glede smrtnosti in obolevnosti ter mogočih posledic, ki jih s seboj prinašajo, kot glede psihološkega učinka na prebivalstvo, saj ljudje imajo dom za »najvarnejši« prostor. V Gornji Furlaniji je 13% anketirancev izjavilo, da je v zadnjem letu imelo kako nesrečo na domu, pa čeprav manjšega obsega. 94% anketirancem je zadostovalo zdravljenje doma in samo v 2% primerov je bil potreben poseg hitre pomoči; 4% primerov so zahtevali hospitalizacijo osebe, ki je utrpela poškodbe. Kljub pogostim nesrečam je zaznavanje tveganja za nesrečo na domu nizko, saj 56% anketirancev meni, da je nizko, oziroma da ne obstaja.
Varnost živil
Tematika varnosti živil čedalje resneje zaskrbljuje prebivalstvo in skupnost. Če se omejimo na zastrupitev s hrano, z izjemo hudih intoksikacij (kot npr. botulizem), kaže, da je večina primerov zastrupitve s hrano (približno 80%), večkrat skupaj z gastroenteritisom, posledica neprimernega in premalo preučenega ravnanja v domačem okolju, ki ga presoja tveganja in kontrola večkrat spregledata. V Gornji Furlaniji je v zadnjih 30 dneh 75% anketirancev zaužilo surove ali premalo kuhane jedi (večinoma sladice na žlico, meso in sveže delikatesne izdelke, ribe in morske sadeže). Kar zadeva način pripravljanja jedi, 69% anketirancev nepravilno odmrzuje zamrznjene izdelke in na tak način omogoča potencialno podvojitev bakterij. Na vsak način, preko 65% anketirancev redno prebira informativne nalepke; med njimi 89% prebira rok trajanja, medtem ko le 45% datum proizvodnje, 26% način hranjenja in 32% navodila za uporabo. Nazadnje je 21% anketirancev izjavilo, da je vsaj enkrat imelo diarejo v zadnjih 12 mesecih.
Cepljenje proti gripi
Gripa je pomemben problem javnega zdravstva zaradi visoke kužnosti in eventualnih posledičnih komplikacij pri t.i. »izpostavljenih« subjektih (starejši in kronični bolniki). Cepljenje cilja na preprečitev komplikacij bolezni in se priporoča osebam nad 65. letom starosti, vsem osebam, ki tvegajo sekundarne komplikacije zaradi obolenj, ter javnim uslužbencem. Na podlagi registrov cepitev se vsako leto v okviru Zdravstvene Ustanove št. 3 «Gornja Furlanija» več kot 70% oseb nad 65. letom starosti cepi proti gripi. Hujše težave pa izhajajo pri kroničnih bolnikih pod 65. letom: samo 27% anketirancev med 18. in 64. letom starosti z vsaj eno kronično boleznijo, izjavlja, da se je cepilo proti gripi.
Hipertenzija
Hipertenzija je pomemben faktor kardiovaskularnega tveganja; zelo razširjen je med prebivalstvom in zahteva visoke, tako zdravstvene kot finančne stroške. Odstotek oseb, ki si niso izmerile arterijskega tlaka v zadnjih 2 letih, sega do 11. V okviru Zdravstvene Ustanove št. 3 «Gornja Furlanija» ocenjujemo, da za hipertenzijo boleha petina prebivalstva med 18. in 69. letom starosti (ena oseba na tri nad 50. letom); 37% le-teh izjavlja, da se zdravi z zdravili.
Povečana stopnja holesterola v krvi
Hiperholesterolemija je eden od temeljnih dejavnikov kardiovaskularnega tveganja. Prekomerno tveganje se veča ob prisotnosti drugih dejavnikov tveganja kot so hipertenzija, kajenje in sladkorna bolezen. V okviru Zdravstvene Ustanove št. 3 «Gornja Furlanija» 30% anketirancev izjavlja, da si ni nikdar izmerilo stopnjo holesterola. Med tistimi pa, ki so opravili izvide, jih 28% izjavlja, da ima povečano stopnjo holesterola v krvi, 23% slednjih pa pravi, da sledi farmakološkemu zdravljenju.
Presejanje neoplazije materničnega vratu
V industrializiranih državah je neoplazija materničnega vratu druga najbolj razširjena oblika tumorja pri ženskah pod 50. letom starosti. Presejanje, od 9. leta dalje s pomočjo Pap testa, je pripomoglo k omejitvi incidence in smrtnosti te neoplazije in k omejitvi invazivnosti povezanih kirurških posegov; izvedba testa je priporočena ženskam med 25. in 64. letom vsaka tri leta. V okviru Zdravstvene Ustanove št. 3 «Gornja Furlanija» 91% žensk med 25. in 64. letom izjavlja, da je opravilo vsaj enkrat v življenju Pap test, 79% pa izjavlja, da ga je opravilo v zadnjih treh letih, kakor je priporočeno (v okviru programa in/ali izven njega). Temeljni razlog za izvedbo zadnjega Pap testa je v 41-odstotni meri osebna pobuda, v 36-odstotni meri pismo Zdravstvene Ustanove in v 22-odstotni meri zdravnikov nasvet.
Presejanje neoplazije dojke
Tumor na dojki je najpogostejša neoplazija pri italijanskih ženskah. Mamografsko presejanje, ki so ga pred enim letom uvedli v Gornji Furlaniji, nudi brezplačno mamografijo (rentgensko slikanje dojk) vsaki dve leti ženskam od 50. do 69. leta, ki stanujejo v Gornji Furlaniji. Pregled, ki ga ženske lahko opravijo na potujoči enoti (avtodom) brez napotnice in plačila participacije, zmanjšuje invazivnost kirurških operacij dojke in omejuje v 30-odstotni meri žensko smrtnost kot posledico tega vzroka. V okviru Zdravstvene Ustanove št. 3 «Gornja Furlanija» 79% žensk med 50. in 69. letom izjavlja, da je vsaj enkrat v življenju opravilo mamografijo in 70%, da jo je opravilo v zadnjih dveh letih. Temeljni vzrok za zadnje rentgensko slikanje dojk je v 23% primerov prejetje pisma Zdravstvene Ustanove z vabilom na izvide, v 31% primerov osebna pobuda, v 38% primerov pa zdravnikov nasvet.
Presejanje tumorja danke
Tumor danke je drugi vzrok smrti zaradi neoplazije, po pljučnem tumorju pri moških in tumorju na dojki pri ženskah. Temeljni testi za presejanje in diagnosticiranje pacientov brez simptomov so izvidi prikrite krvi v blatu ali pa endoskopski izvidi (kolonoskopija), ki jih gre opravljati vsaki dve leti pri osebah med 50. in 69. letom. V okviru Zdravstvene Ustanove Ass št. 3 «Gornja Furlanija» se program presejanja, kot v ostalem delu Dežele, še ni začel. Zato samo 23% prebivalcev nad 50. letom izjavlja, da je opravilo vsaj enkrat izvid prikrite krvi v blatu ali pa kolonoskopijo s preventivnim namenom: 9% prebivalstva je opravilo izvide v zadnjih dveh letih, kot priporočeno.
Simptomi depresije
Svetovna Zdravstvena Organizacija predvideva, da bo do leta 2020 depresija postala najpogostejši vzrok bolezni v industrializiranih državah. Duševne motnje so tudi pogoste v naši državi, ravno v isti višini, kot so pokazale mednarodne raziskave, izvedene v zadnjih letih; 7% prebivalstva nad 18. letom je v roku 12 mesecev trpelo za vsaj eno duševno motnjo. V okviru Zdravstvene Ustanove št. 3 «Gornja Furlanija» 17% anketiranih oseb (večinoma žensk) izjavlja, da je v okviru zadnjih 12 mesecev vsaj za dva tedna zapored občutilo simptome depresije, za katere je značilno nizko zanimanje ali zadovoljstvo pri vsakodnevnih zadevah, od slabega razpoloženja in depresije do obupanosti. Obenem so skoraj vse te anketirane osebe, ki so v okviru zadnjih 12 mesecev vsaj za dva tedna zapored občutile simptome depresije, med drugim izjavile, da so v zadnjih 30 dneh s težavo opravljale vsakodnevna opravila. Med vsemi anketiranci, ki so vsaj enkrat občutili vsaj en simptom depresije, se je samo 28% obrnilo do zdravnika, 25% pa je začelo farmakološko zdravljenje.
Za dodatne informacije in pojasnila se obrnite na:
Andrea Iob
tel. št. 0432 989500
dip@ass3.sanita.fvg.it
O.O.S. Preventivna medicina v skupnostih – Oddelek za preventivo
P. Baldissera, 1 – 33013 Gemona del Friuli (Humin)
Zahvaljujemo se prebivalstvu Gornje Furlanije, ki se je z razpoložljivostjo in vljudnostjo odzvalo na anketo in omogočilo izvedbo študije.
Na vrh strani
stampa